Srečno mladoporočenca

Bila je poroka kakršno si želi vsak. Zdelo se je, kot da se tudi nebo prilagaja načrtovanemu programu. S konjsko vprego po nevesto. Šranga. Civilni del na travniku na prostem. Petje, kitara in ploskanje v cerkvi. Komunikacija s "publiko" in izjemna pridiga duhovnika Roberta. Tradicija in sodobnost z roko v roki. Bil sem ženinova priča. Bilo mi je v veselje in veliko čast! Polona in Uroš srečno v zakonu!!!


3 comments:

arctic donkey pravi ...

namesto, da si snemal, bi lahko kašen rižek vrgu. za velik otrok. phhh, priča pa taka! =)

gozdni joža pravi ...

ej, a ni to un župnik, k' je skos na televiziji. ma ne ne ne, to se mi zdi, ... istim ne meče rižka, je jou ka-mon, istim ne meče rižka, je jou ka-mon, majkemi majkemi, ne meče rižka.

jotaeater pravi ...

@arctic donkey: otroke je treba kr delat, ne pa rižka metat! =) eno veselje pa mi morš pustit, sem se itak že v cerkvi komi zadrževal, da nisem vsega snemal s priča point of view =)

@gozdni joža: tudi bil na tvju ja; je ju ka-mon, da vidiš, kako sem plesal račke pred cerkvijo, kikirikal na ohceti in plesal (za kazen, ker sem nazdravljal z župnikom namesto, da bi čuval nevesto) z 60 ženskami v treh minutah majkemi majkemi =)