Nothing compares to Sinéad

Nekatere stvari so brezčasne. Včasih se mi zdi, da hodim na koncerte, da bi ujel delček te brezčasnosti... Minimalistično in enostavno. Ko glas in kitara odmevata še dolgo v noč:

video

video

Koncertna sezona je v polnem teku. Hvala Nataši in Blažu za karto!

Danes na tankovskem poligonu

video

Test objave preko telefona na bloggerjev mail - email posting. Očitno dela.

Röyksopp 2X - Hartera vs. Križanke

To je pa bil rojstni dan, ki si ga bom zapomnil!!! Najprej malo po polnoči začetek dneva z Röyksopp, nato pa še zaključek z njimi v Križankah. Vmes pa izležavanje na plaži. Karto sem dobil po spletu naključij kot rojstnodnevno darilo. Hvala Katja! Prvi nastop je bil divje plesen zaradi energične publike in posledično odličnega vzdušja, drugi pa chillout varianta z veliko prostora v prvih vrstah. Vesel sem, da sem uspel videti oba njihova obraza. Za primerjavo je tukaj What Else Is There s Hartere, nato pa še Happy Up Here s Križank:





Moj najljubši pa je posnetek Tricky Tricky in pevke Anneli v podobi sove. Poglejte si ta izjemen nastop:

Njoki z The Go! Team

Ne zamudite v petek njokov za vegetarjance in mesojedce z odličnimi The Go! Team. Ajdovski organizatorji Njoki Summer Festivala 2009 so poskrbeli za pravo glasbeno poslastico! Bend, ki je bil leta 2004 ustanovljen z namenom, da bi igrali kot predskupina na koncertih Franz Ferdinandov, je pri nas neupravičeno premalo poznan. Album Thunder, Lightning, Strike je bil zame eden najboljših albumov tistega leta. Plošča je bila nominirana za prestižno Mercury Music Prize , skupina pa je obredla vse največje glasbene festivale po svetu. V petek ob polnoči lahko preverite njihov energični nastop v živo. Za predjed sta tukaj fantastični The Wrath Of Marcie in Grip Like A Vice z drugega albuma Proof Of Youth. Komaj čakam, da vidim pevko Ninjo v akciji!




Hartera 2009 v slikah







Tuši:



Prizorišče:


Svetišče:







I got ham, but I'm not a hamster

Killlersi 2. so bili boljši kot 1.! Nič presenetljivega, saj sem imel na Szigetu tako močno zatečeno nogo, da sem komaj stal. No, pa tudi bend je napredoval in izpilil nastop v živo. Human smo se znebili že takoj na začetku, kot je pravilno napovedal Holo in imeli najboljše še zmeraj pred sabo. Me pa ni presenetilo, da so igrali vsega uro dvajset, saj sem se že navadil, da novodobni zvezdniški bendi šparajo moči in štepajo koncerte kot po tekočem traku, medtem ko se stari mački raje odločajo za kvaliteto tj. manj koncertov, a zato na vsakemu maksimum, tudi glede dolžine. Zasedba: fantovščina reunion z dodatkom Urbana. Najboljši T-shirt: Killers nickers. Najboljši verz: I got ham, but I'm not a hamster.

Takole približno je zgledalo, delček When You Were Young:



Poletni plani

Hartera festival konec naslednjega tedna v Rijeki. Razlog za obisk: Klaxons, Simian Mobile Disco, Royksopp.
24. in 25.6. INmusic festival v Zagrebu. Razlog za obisk: Yeah Yeah Yeahs.
27.6. - 13.7. 15-dnevno kolesarjenje po Sardiniji.
14.7. Santana v Trstu.
10.8. U2 v Zagrebu.

Toliko zaenkrat. Razmišljam še o Szigetu (za vikend) ali pa Frequencyu. Kasabian ali Faith No More, to je zdaj vprašanje? Se pa že močno veselim jesenskega koncerta povratnikov Skunk Anansie, enega mojih najljubših bendov v 90-ih:


Braveheart businessmen

Nekaj fotk z nedavnih snemanj. Tazadnja je iz današnjega norega snemanja z vilami, motikami, macolami... braveheart poslovnežev:





Po poti recesije II.

Podzemlje Pece z gorskimi kolesi. Enkratno! Še posebej, če se na koncu na turistični kmetiji okrepčaš z domačimi koroškimi dobrotami.

Po poti recesije I.

Radenci so bli redno kul! Uspelo mi je 10 km pretečt pod 1 uro - 0:57:41, kar je zadostovalo za 398 mesto od 635-ih in za medaljo. Štartal sem čisto v ozadju in nato s playlisto Radenci v ušesih (kot pogonsko gorivo) dirjal in prehiteval do cilja. Nato sem po sladoledu, pivu in kosilu, v Murski Soboti celo stal pred vhodom slavnega MIKK-a ter odkril edino trgovino v Sloveniji, ki prodaja zgolj Adidasove artikle. Pravi mali raj zame kot ljubitelja te znamke.

Zadnja vikenda pa sem odkrival slovenski podzemni svet. Prejšnjo nedeljo sem prvič po osnovni šoli obiskal Postojnsko jamo. In doživel ponovno razodetje. Resnično imamo krasne jame! Edino prevelika množica turistov po tekočem traku zmoti fascinanten vtis, ko te vlakec iz zunanje sončne pripeke pripelje v pravljičen jamski svet, kjer čas teče po svoje že milijone let. Avstralca iz Londona, ki sta ponovno obiskala Slovenijo sta bila kot majhna otroka. Mi pa tudi. Nato smo šli na kraške dobrote (pršut, teran, njoke, češnje...) v Štanjel, se prepustili lepotam Ferrarijevega vrta in v senci dreves oddremali kitico ali dve. In ko smo se zvečer od doma podali na bližnjo kolesarsko pot v Podlipo in je vsem zastajal dih ob svetlobi zaključka dneva, se je zdela dolina drugačna kot kdajkoli prej. Bila je enostavno... lepa. Zatopljeni v tišino svojih misli smo kolesarili.

Tujci ti dajo nek drugačen pogled na lastno deželo. Priložnost, da nanjo pogledaš z njihovimi očmi. In enostavno postaneš zadovoljen, da živiš na tako lepem koščku planeta Zemlje...

Tek Radenci

Po spletu okoliščin, ko me najprej prva oseba vpraša, če grem tečt v Radence in nato še druga (le o kod jim ideja, da bi jaz šel tečt na tekmo!?), sem se danes v afektu prijavil na 10-kilometrski tek na Maraton treh src v Radencih. Pa pejmo probat še kot udeleženec (kot gledalec sem si v preteklosti več tekem že ogledal), sem si mislil, če mi očitno okoliščine to "namigujejo", 10 km bom pa že pretekel. To, da nisem tekmovalen tip niti ni tako pomembno, pomembna je nova izkušnja. In sem se obenem še spomnil, da bo kmalu tudi meni najbližji Tek Bevke in da je tam možno teči na 14 km ter da bi lahko na Ljubljanskem maratonu oktobra za motivacijo poskušal pretečt 21 km. No ja, ideja ni slaba, potrebna je samo še izvedba. :)

Moja najljubša



Črna s pomarančo. Nažalost ni Gorenjka in tudi ne Lindt, delčki pomaranče v Kraševi so mi pač daleč najboljši. :-)